Kronika, zgodovina, duhovniki. Ljudje so se stalno začeli naseljevati na Gori po letu 1600. Kot prvi vikar je iz Kamenj prihajal Anton Lokar. Prva cerkev je bila zgrajena 1765 in bila posvečena Angelom Varuhom. Prvi duhovnik, ki je v njej delil zakramente je Andrej Šuligoj. Prvi krst je bil isto leto - 1765 (Barbara Krapež). Sledi duhovnik Janez Rozman. Leta 1766 je Otlica postala kuracija. Sledijo kurati Jožef Trevizan, Simon Vidoč (1767), Štefan Doljak (1767). Prvi stalni duhovnik Franc Lokar je prišel leta 1771 in bil tu kar 44 let. Sledil mu je Jožef Vidrih (1815) s preroško karizmo. V tem času škof Josip Walland 1827 posvetil cerkev. Od Slokarjev so Gorjani škofa prinesli na nosilnici. Sledi Anton Makuc (1853), za njim Anton Božič (1868). Naslednik Franc Stepančič (1873) se je lotil popravila in povečanja cerkve. Naredili so nov prezbiterij ter podaljšali in razširili ladjo cerkve. Škof Alojzij Matija Zorn je 1892 posvetil sedanjo cerkev. Leta 1898 Otlica postane župnija. Tedanji župnik je poslal na Dunaj v uk bodočo učiteljico klekljanja Terezijo Črnigoj. Njegov naslednik je bil Edvard Mežnaršič (1901). V tem času je nastal križev pot, sledili so novi zvonovi, obnovljeno je bilo župnišče, postavljene so bile prve orgle, bil je prvi misijon. Sledil mu je Štefan de Posarelli (1913). V tem času sta bili na Otlici dve novi maši: Jožef Likar (1915) ter Anton Krapež (1921). Sledi za kratko Franc Gabrejna (1924), za njim pa pride Alfonz Zavrl (1925), znan kot original. V prvi vojni odvzete zvonove so nadomestili 1928. Sledi mu Janez Delpin (1934), ki je oskrbel nov tabernakelj. Albin Bratina (1937) je prestajal nasprotovanje Italijanov, drugo vojno in povojno šikaniranje oblasti. V njegovem času so bile tri nove maše: Franc Krapež (1944), Jožef Vidmar (1946) in Gabrijel Bratina (1954). Več deklet se je navdušilo za redovniški stan. Sledi mu dr. Alojz Vetrih (1960), ki je na Otlici doktoriral. Na Predmeji je kupil hišo za verouk. Občasno je bila tam tudi sv. maša. K župniji Otlica je bil leta 1965 priključen Kovk, ki je prej spadal pod Šturje. Naslednik je Stanko Sivec (1965), ki je začel pripravljati dokumentacijo za gradnjo cerkve na Predmeji. V tem času je bila nova maša dr. Ivana Likarja (1971). Sledil mu je Jože Vidrih (1974), ki je kar sedem let skrbel za gradnjo cerkve na Predmeji, prenovil pa je tudi župnijsko cerkev in ustanovil ŽPS. Sledi Janko Kosmač (1984). Za obe cerkvi je nabavil tri nove zvonove, poskrbel za nove klopi. Povečan je bil kor, nanj so prišle nove elektronske orgle, naslikani sta bili podobi sv. Cecilije in kralja Davida na korni ograji (Lucijan Bratuš). Na Predmeji je bil narejen nov križev pot (Leopold Strnad). Nasledil ga je Izidor Vončina (1991). Cerkev je tedaj dobila novo streho, nova barvna okna in nove mehanske Škrablove orgle s šestimi registri (1996) ter železobetonsko ploščo kora. Kot župnik mu je sledil Matej Kobal (1996), ki je poskrbel za novo ogrevanje, izolacijo in omet ter obnovo strehe in pritličja župnišča, zid okrog župnijskega vrta,  na Predmeji za streho na cerkvi, za ogrevanje, obnovo elektrike, tlak v ladji. Sedaj je župnik Lojze Šinkovec (2016).   Župnijska cerkev sv. Angelov Varuhov na Otlici (820 nm) je bila zgrajena 1765, prvič posvečena 1827, drugič – povečana pa 1892. Sedanja cerkev je dolga 27 m, široka 8 m, visoka 7 m, zidana je iz kamna. Strop je iz kamnitega velba, ostrešje pa je železobetonsko. Na glavnem oltarju je kip angela varuha z otrokom iz kovinske litine. Tu sta še kipa sv. Jožefa z detetom Jezusom in sv. Antona puščavnika s prašičkom, dva angela ter ovalna slika Svetogorske Matere Božje na vrhu. Reliefni križev pot je iz žgane gline. V prezbiteriju so velik misijonski križ, kip Rožnovenske Matere Božje ter kipa Srca Jezusovega in Marijinega. Krstni kamen je iz makedonskega marmorja. Na fasadi cerkve sta kipa sv. Andreja in sv. Florijana. Zvonik je visok 17 m. V njem so sedaj štirje zvonovi: veliki, 1928, 1000 kg, glas E; srednji, 1986, 557 kg, glas G; mali, 1986, 323 kg, glas A; navček, 1841, 22 kg. Zvonenje je elektrificirano s programatorjem Marjana Bavcona. Cerkev je ogrevana in ozvočena. Foto: Miran Krapež Podružna cerkev sv. Družine na Predmeji (896 nm) sega v čas 1975, ko se je gradnja začela. V čast sv. Družini je bila blagoslovljena 1982. Zgrajena je bila kot vikend in neopazno za okolico. Ograja na koru je obhajilna miza z otliške cerkve. Oltarno sliko sv. Družine je naslikal Leon Koporc (1984). Ob oltarju sta kipa sv. Jožefa, iz stare kapelice in obnovljen kip Device Marije iz vandalsko razbite kapelice v Čavnu. Cerkev ima nadstropje s korom, zvonico z elektrificiranim zvonom, sanitarije in veroučno učilnico.  Kapelic in znamenj je v župniji veliko. Večinoma so opisane v knjigi prof. Franca Černigoja »Znamenja na Gori«. Dvakrat (1922, 1923 pod fašizmom je bila lepo obiskana maša na prostem v Čenči dolini na Kovku. V spomin na ta dogodek je bil na tem kraju postavljen oltar in je zadnja leta tam tudi »Terčeljev shod« v pozni pomladi, ki privabi mnoge romarje. Duhovni poklici v župniji Otlica. Pokojni duhovniki: Bartolomej Ipavec, Janez Vidmar, Jožef Likar, Jožef Vidmar, Anton Krapež, Franc Krapež, dr. Ivan Likar. Živ duhovnik: Gabrijel Bratina. Pokojne redovnice: Viktorija Pankracija Česnik, Aurora Zorka Giovanna Krapež, Jožefa Leonarda Škvarč, Marija Albina Vidmar, Natalija Gracija Vidmar, Zorka Elizabeta Likar. Žive redovnice: Marija Grazia Vidmar, Teodora Petra Likar, Silva Andreina Krapež, Mihelka Vidmar. Vir: Matej Kobal, Včeraj – danes - jutri Cerkve na Angelski gori, Otlica 2001 / Povzel in dopolnil: Lojze Šinkovec, Otlica 2017https://zupnija-otlica.rkc.si/index.php/content/display/57